odlagajo maske.
Prižigajo ogenj drobovja.
Dvigajo se rdeče kreature
s široko odprtimi očmi.
Grozeče krilijo in se režijo.
Srh me požira.
V prazni glavi nabija
kovinski zvok metronoma.
Goreč kaos se obeša
na molčeče kosti.
Izžgano meso smrdi.
Kri se hitro strjuje v črno.
Z nohti zapraskam v kraste.
Ližem toplo, grenko sled.
Na jeziku začutim žive glasove,
izbrizgam se v krike.
Zabobnam s podplati,
divje, vedno hitreje,
da se ne pohodim.
Izmučena se sesedem.
Krčevito diham v zlate kroge.
Z zaprtimi očmi.
Poslano:
17. 11. 2020 ob 09:40
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 10:40
Uh, kakšna krivulja, v enem dihu od nič do vrha in nazaj! Do vrha? Ali do dna? Všeč, za večkrat prebrat.
Poslano:
18. 11. 2020 ob 08:17
Spremenjeno:
18. 11. 2020 ob 09:17
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!