Sonet št. 111
Brat ob bratu veseli se.
Zmagoslavje! Kape v zraku.
Z oken vrtnice, narcise…
Svet je rešen. HEJ JUNAKU!
Konec je. Pomlad! Ekstaza.
Smelemu se vse izide.
Konec teme! Konec mraza!
Konec koncev konec pride...
Ni več daleč bratje moji.
Že iskri se sušje kresa.
Kjer smo tekli v paranoji,
jutri spimo brez pretresa.
Mimo psov in karavan.
Le pogumno z dneva v dan.
Poslano:
17. 11. 2020 ob 00:02
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 01:02
Izpod tvojega peresa v božja ušesa.
Poslano:
17. 11. 2020 ob 09:23
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 10:23
Močen sonet, te kar malo zmrazi ...
lp,
Ananda
urednica
Poslano:
18. 11. 2020 ob 21:42
Spremenjeno:
18. 11. 2020 ob 22:42
Bravo! Zgovorno!!!
Dobrodošel nazaj, Peter Rangus!
Pogrešali smo tvoje sonete!
Lp, L
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Peter Rangus
- 16. 11. 2020 ob 21:48
- Prebrano 673 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 180.64
- Število ocen: 11