Mesta
Mesta gledajo skozi odprte oči
svojih nespečih najemnikov.
Gledajo v postarano svetlobo
dremajočih cestnih svetilk,
v pohojeno površino razočaranih ulic,
- le zibajoči klatež z dlanjo naslonjeno ob zid,
s curkom riše sanje na fasado starega bloka -
pokimajo v iztekajoči danes,
ki podaja dobro ohranjene strahove
jutrišnjemu dnevu.
Mesta vzdihujejo ob počasnemu brnenju hladilnikov,
v siju velikih in malih ekranov,
ob ljubečem mrmranju televizije,
s prstom, drsečim po kolobarju vina,
ki je ostal pod praznim kozarcem potem,
ko se je že vse končalo.
Mesta ljubijo moške in ženske.
Gole neznance.
Neizgovorjene dotike.
V kleti, garaže, podhode skrivajo prepovedane želje.
Pod rolete zatlačijo vse krivde.
In molčijo o bolečinah,
ki visijo v sušilnicah
in kadijo na balkonih.
Mesta pestujejo svoje otroke.
Tudi tiste, ki jih ne pestuje nihče.
Prelepa!! Sploh zaključek! ♡
Lp,
Ananda
Hvala, Ananda! Miren večer ti želim,
Polona.
ki visijo v sušilnicah
in kadijo na balkonih.
Čestitke
Mesto so očitno malce postarani modreci, ki razumejo ...
Pesem izvirnih in pomenljivih podob.
Čestitke,
H
Pesem, ki je z vsakim ponovnim branjem lepša!
Čestitke!
Magdalena
Pesem je čudovita. Iskrene čestitke!
Lp, Lea
Hvala vsem za odziv in dotik. Ta pesem.si je moj otoček počitka iz ponorelega sveta. Bodite lepo!
Polona
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Polona Campolunghi Pegan
- 16. 11. 2020 ob 21:14
- Prebrano 954 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 175.98