Kaj bi nam povedala, če bi govoriti znala?                                          

Da sestra iz Zelencev se z bohinjsko je združila,                                          

kjer šola Linharta je prve črke naučila,                                               

in pod Thurni iz gradiča graščina je nastala.              (Radovljica)                   

Da ob Prešernovi železni cesti tja priteče,                                                    

kjer pesniku življenje in z njim pesem se izteče,                                 

ko pred letom se Zdravljica je v Novicah brala.          (Kranj)                         

Kaj bi še povedala, če bi govoriti znala?                                              

Da v Tomačevem je Čopa vzela in da ji je žal,                                    

v Dolskem Jurij je ob njej rad enačbe reševal,                                    

in pod tombasi v Litiji je pesem valovala.                  (tombasi – tovorni čolni)            

Da v revirjih z zmajevo krvjo so jo pojili,                  (črna prst, nekoč za zdravljenje živine)

s črnino črnega zlata so leta jo črnili,                                                  

vlačugarji so šli, železnica jih je speljala.                   (vlačugarji so upravljali s čolni)    

Kaj bi še povedala, če bi govoriti znala?                                              

Da na križišču vseh križišč pridruži se Savinja,          (Zid. Most)                   

z rimsko cesto Ajdovski gradec za njima izginja,                                 

kjer Nepomuka roka lačnim žito je dajala.                  (Sevnica)              

Štajerce z Dolenjci, Hrvaško z Bosno povezuje,         (Brežice, naprej pri Jasenovcu)    

vse do srbske Donave razprtijam vsem kljubuje,                                

kot da človeškemu bi se napuhu v brk smejala.                 

Kaj bi še povedala, če bi govoriti znala?                                              

Da njen tok stoletja teče, lahen, gibek – kakor kod,                            

človek pa mineva, glej, vsak pojde prej ko slej od tod,                       

in pride drug, ki zopet gre, ko ona bo ostala.                                      

Napitnic bore malo, več pela bi nam elegij,                                         

a še bolj kot to, v srcu vem in me vse bolj pekli,                                

kaj bi nas vprašala, če bi govoriti znala?

DunjaPG