Sava

Kaj bi nam povedala, če bi govoriti znala?                                          

Da sestra iz Zelencev se z bohinjsko je združila,                                          

kjer šola Linharta je prve črke naučila,                                               

in pod Thurni iz gradiča graščina je nastala.              (Radovljica)                   

Da ob Prešernovi železni cesti tja priteče,                                                    

kjer pesniku življenje in z njim pesem se izteče,                                 

ko pred letom se Zdravljica je v Novicah brala.          (Kranj)                         

 

Kaj bi še povedala, če bi govoriti znala?                                              

Da v Tomačevem je Čopa vzela in da ji je žal,                                    

v Dolskem Jurij je ob njej rad enačbe reševal,                                    

in pod tombasi v Litiji je pesem valovala.                  (tombasi – tovorni čolni)            

Da v revirjih z zmajevo krvjo so jo pojili,                  (črna prst, nekoč za zdravljenje živine)

s črnino črnega zlata so leta jo črnili,                                                  

vlačugarji so šli, železnica jih je speljala.                   (vlačugarji so upravljali s čolni)    

 

Kaj bi še povedala, če bi govoriti znala?                                              

Da na križišču vseh križišč pridruži se Savinja,          (Zid. Most)                   

z rimsko cesto Ajdovski gradec za njima izginja,                                 

kjer Nepomuka roka lačnim žito je dajala.                  (Sevnica)              

Štajerce z Dolenjci, Hrvaško z Bosno povezuje,         (Brežice, naprej pri Jasenovcu)    

vse do srbske Donave razprtijam vsem kljubuje,                                

kot da človeškemu bi se napuhu v brk smejala.                 

 

Kaj bi še povedala, če bi govoriti znala?                                              

Da njen tok stoletja teče, lahen, gibek – kakor kod,                            

človek pa mineva, glej, vsak pojde prej ko slej od tod,                       

in pride drug, ki zopet gre, ko ona bo ostala.                                      

Napitnic bore malo, več pela bi nam elegij,                                         

a še bolj kot to, v srcu vem in me vse bolj pekli,                                

kaj bi nas vprašala, če bi govoriti znala?

DunjaPG

DunjaPG

Poslano:
17. 11. 2020 ob 07:40

Ah, ta naša starka Sava! Le kakih sto metrov imam do njenih vodovij, včasih nas ima dovolj in se razpeni do hiš. No, ne zamerim ji, če bi imela mojo nrav, bi za sabo pustila na debelo mulja. Pripravljajo ji še eno elektrarno, nanjo vesijo mostove, vozijo se po njej in je poligon za vseh sort vragolije, ribiči ji ribe kot s pogrnjene mize jemljejo in še in še. Mene pa tako ali tako rado po zgodovini nosi in včasih se odpraviva skupaj.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
22. 11. 2020 ob 08:51

Veliko nam je povedala skozi tvojo pesem, ta naša Sava ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

DunjaPG

Poslano:
22. 11. 2020 ob 12:47

Hvala, Ana.

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

DunjaPG
Napisal/a: DunjaPG

Pesmi

  • 17. 11. 2020 ob 07:33
  • Prebrano 123 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica