
Prihaja z mrakom, šepa v hrib tod mimo.
Na sključeni postavi same cape.
Postane tu in tam, ko zmanjka sape,
v istih čevljih iz poletja v zimo.
S sršečimi lasmi kot s konjsko žimo
obraz je skrit pod dolge črne slape.
Otroci in odrasle vaške trape
ob njej so usvojili verz in rimo.
»Glej, krokar nese šnops!« režijo vanjo.
»Tvoj rabelj danes se še ni nalokal?
Zvečer tepežko le dobiš vsakdanjo!«
A rabelj danes sam je bridko jokal.
Nikoli več ne dvigne roke nanjo.
Ob svitu krokar črni je zakrokal.
Letos je bil sonet med finalnimi pesmimi Pesniškega turnirja 2020, ki ga prireja Založba Pivec; na spletnem glasovanju turnirja šesti, na Slovenskih dnevih knjige drugi. Povezava do videoposnetka, na osnovi katerega sta potekali obe glasovanji https://www.youtube.com/results?search_query=dunja+guček.
Dunja, takoj sem prepoznala pesem, ki srm si jo med turnirjem ogledala na Fb strani založbe Pivec!
Izjemna je, čestitke za uvrstitev v finale in lep pozdrav! :)
Ananda
Tudi jaz čestitam!
Mirjam
Ananda, Mirjam, hvala, sonet je oblika, ki mi je res blizu, rada štejem zloge in iščem rime.
Dobra ☆
Čestitke, Marija
Hvala, Marija. Večna téma, žal.
Imeniten sonet, v katerem se skriva veliko (pesniške) simbolike - povzroči, da nam skrivnostna ženska zleze v globino, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana, tako jasno sem jo videla, da sem jo celo narisala.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: DunjaPG
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!