tako daleč si ...

 
 
da te beseda ne more povrniti
 
ko zdrsneš iz noči
si zgolj še vizualno razpoznaven
kot ometi ki oblačijo hiše
a prikrivajo s spuščenimi trepalnicami
vsebino
raztapljajočo se v emajlirani kadi
v kateri prekipeva le voda
s posušenimi dišavnicami poletja
 
*
tvoje oči
z roza nadahnjenimi roletami
obešene nad kaminom
plahutajo kot iztrgani ptiči
nad togim telesom
in pod njimi kadeči se ogorki ognja
prsketajo neke izmišljene kretnje
da se v prostor naseli živo
predmestje
v katerem srečuješ srečanja rojstev
 
*
včasih pogovor nanese o prekomernem
zemlja vzbohoti večer da vzkipi nebo v presežkih
 
včasih o utajah
korenine so globlje kot je površje svetlobe tema je dušni del
 
včasih o ničemer
zgolj vonj in okus po neizgorelem

 

li

Ana Porenta

urednica

Poslano:
18. 11. 2020 ob 18:32
Spremenjeno:
18. 11. 2020 ob 19:32

Pesem, polna podob, ki priklicujejo bližino ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

li

li

Poslano:
19. 11. 2020 ob 07:54
Spremenjeno:
19. 11. 2020 ob 08:54

Ana hvala za izbor


lp

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

li
Napisal/a: li

Pesmi

  • 15. 11. 2020 ob 07:21
  • Prebrano 467 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 123.13
  • Število ocen: 9

Zastavica