Zavistnice
Nekatere žene so črne, kot je ponoči črno morje,
ne sonce ne smeh ne razprši njihove zlobe v drobne
kapljice, ki bi mogle izhlapeti. Iz svojih črnih src
so izgnale ljubezen. Goltajo, goltajo slo nedosegljivega,
zalepljene v katran hlepijo po višinah, kamor bi segle
na perutih nedosegljivih, občutljivih kondorjev. S črnimi
dlanmi jim stiskajo vratove, da bi potihnile precizne pesmi.
Biologijo zajedavcev znajo na pamet, črnodušne žene,
emulirajo jo. Nekatere ženske in njim znivelirani moški
so zasedli pozicije, utapljajoč poskušajo pomendrati vodnice,
jih zdrizniti v isto, smrdljivo kloako brez zraka in luči.
Morje bo zjutraj svetlo zasijalo v odbleskih zvezde,
črnim pa zvezda ne vzide. Peklu osvežujejo barvo.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Samodejno so se mi zavistnice premetale v zasvitnice, no, pač igra besed...
Biologijo zajedavcev znajo na pamet, črnodušne žene,
emulirajo jo.
Pozdravljena.
Ja, igre besed. Ne vem pa, če vem, kaj si hotel reči.
no, zavest in zavist...
bodi dobro.
Deluje baladno, pravzaprav preroško in apokaliptično ... koliko črnine je v meni, se vpraša bralka ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 09. 11. 2020 ob 17:24
- Prebrano 547 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 50.7