NA KRAJU LJETA
polusnom prilazi mi
šutnja na stubama
u takva jutra moja djevojka
silazi s brijega. kosa joj vijori
u ogledalima
puzeći niz moje tijelo
ja s njenog odljepljujem
sunčane mreže, narove i naranče
teški med usnulog trpnja
listamo po iluzijama ljeta
tonemo u visine lirskih dubina
da bismo otputovali
(Trpanj, 1982.)
Znači mi tvoje mišljenje!
HVALA:)
Ujemanje prividov, ki zaživijo v svoji žareči podobi skozi pesem ... čestitke,
lp, Ana
Najljepše se zahvaljujem, Ana:)
Pozdrav
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
- 09. 11. 2020 ob 17:19
- Prebrano 803 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 134.52