VSAKDANJA NEVSAKDANJOST

VSAKDANJA  NEVSAKDANJOST

Vsrkavam nočne zvezde

za tem brezhibni jutranji prizor

ko se bog v soncu prikaže

izza daljnih vzhodnih gor.

 

Kako naj razumem to svetlobo

simbol življenja ali dar vesolja

izvor naše ljudske psihe

ali stalnost splošnega nemira.

 

S spoštovanjem cvet obrača

svoje latice k njemu

sonce je posrednik našega nastanka

filozofija in poezija sta za nas njegova uganka.

 

Mi smo med zadnjimi pojavi

na tem svetu stalne preobrazbe

ko bog priprl bo le malo svoj pogled

bo postala zemlja  naša katarza.

tomi

Komentiranje je zaprto!

tomi
Napisal/a: tomi

Pesmi

  • 04. 11. 2020 ob 13:42
  • Prebrano 293 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 33.57
  • Število ocen: 2

Zastavica