Sonet št. 110

Končno se mi vse zdi tiho;
mrki žarometi ulic,
ostje naoštrenih sulic,
ki zabadajo se v psiho

 

pračloveka. Končno spiva
brez ropota mestnih hrupov,
gola sanj, mladostnih upov
pred katerimi beživa

 

juvenilno stran. Svetloba
še pokdaj semkaj posije,
pa čeprav čez žaluzije
na rob najinega groba.

 

Spiva. Glavi sta na tnalu.
Zima je prišla prekmalu.

Peter Rangus

Gregor Markič- Factotum

Poslano:
21. 10. 2020 ob 20:24
Spremenjeno:
21. 10. 2020 ob 22:24

Peter, meni je zelo lep sonet, na butaste komentarje pa se ne oziraj.

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
23. 10. 2020 ob 19:16
Spremenjeno:
23. 10. 2020 ob 21:16

Tudi meni je všeč, le

v tem verzu se zalomi ritem: še pokdaj semkaj posije

in na koncu (dvojina):  Glavi so na tnalu.

Lp, Ana

Zastavica

Peter Rangus

Poslano:
16. 11. 2020 ob 21:47
Spremenjeno:
16. 11. 2020 ob 22:47

Hvala za komentar obema :) Ana pokdaj in semkaj se rimata. Pri obeh je poudarek na drugem zlogu?


Dvojina pa seveda... mučim tole slovenščino... :)

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
17. 11. 2020 ob 07:55
Spremenjeno:
17. 11. 2020 ob 08:55

Sonet, ki napoveduje zimo ... čestitke,

lp, Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Peter Rangus
Napisal/a: Peter Rangus

Pesmi

  • 20. 10. 2020 ob 23:42
  • Prebrano 289 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 112.03
  • Število ocen: 6

Zastavica