Včasih se prostor zvija od zgoščenosti. Potem se odmikava, kot sprehajalci z maskami. Spolzke korenine pod listjem. Včasih jih spregledam. Zdrs v mokroto je neizbežen. Verjetno zato, da še bolj cenim toplino bližine.
Bližnjica ni vedno najkrajša pot. Iščem novejšo verzijo navigacije, da posodobim to, ki je v meni.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!