Slamnik mi piše črke na prsi

in prsti so čudna senca.

Na skali galeb se čisti in čisti.

Odvrženo perje svoje si misli,

se leno vrtinči po zraku,

dela prevale na pesku, na skali,

poljubi luknjo v brisači.

Nesramen burin odpihne star slamnik.

Narobe obrnjen me vabi in vabi

in ziblje perje na valih.

Moj vzklik je nesramen.

A ne, ne! Ne bom šla v vodo!

Raje se lovim po obali.

nada pecavar