
S stolpa džamije efendija kliče k molitvi.
Popotniki iz Mehike skušajo ujeti Počiteljsko trdnjavo v iPhone.
Zardeli Anglež pestuje plastenko vode.
Poljska študenta pikata ostanke pomfrija po krožniku.
Italijanski turisti štejejo drobiž.
Mlade kitajke čakajo na prosto mizo.
Ob tej uri se vsak izogiba soncu.
S prodniki tlakovane ulice puhtijo
in škržati žagajo hvalnico poletju.
Sadeži kivija visijo z vej kot kosmata jajca.
Iz kuhinje je slišati tolčenje telečjih zrezkov.
Klica k molitvi je konec.
Dobra! Po spominu ali si tam?
Tole mi je neizmerno všeč:
"škržati žagajo hvalnico poletju.
Sadeži kivija visijo z vej kot kosmata jajca."
Kjerkoli že. Molitev je laho v vsem. Kadarkoli. Ni nujno, da je počitelj tudi pačitelj.
Odlično.
Lp
pi
@Mirjam Dular, bil sem tam nekaj takega napisal v beležko. Potem sem to v beležki našel in napisal pesem :)
Hvala vam za vzpodbudne besede :)
Da dobro pišeš, vem. Da premalo objavljaš tudi.
Počitelj je nekaj posebnega. Morda bom imela srečo in ga še kdaj obiščem.
Lp, Lea
Čestitke
Vsak na svoj način kliče v tej pesmi, ki naslika prerez nekega trenutka v nekem kraju in je prispodoba za svet v malem, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Gregor Grešak (skrbnik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!