
Odšel na polje žitno je van Gogh,
sam s sabo in s celotnim svetom sprt,
odšel ves bled, utrujen je na smrt,
odšel poražen tja, potrt, ubog;
zaslišal se je strel: za vrano vrana
je sprhutala v zrak, v nebo, ki grd
oblak ga je kazil, nevihtni srd
je v njem kipel in toča podivjana;
a ni se še razlil vesoljni bes,
ko se domov prikradel je kot pes,
zadet v drobovje v posteljo je pal,
poslednjič svojo pipo si prižgal,
sam nase jezen, ker se je zgrešil,
po dveh dneh boja dušo je spustil.
Všeč mi je.

Da, zahvala gre Vincentu,
Lp M
Hm, tukaj imaš kiks, ker nisi upošteval rodilnika:
hvala, Lidija, nekaj sem poskušal ...
Dobre rešitev :)
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!