
Včasih režeš v besede kot v nagnito meso.
Smrdijo po prepozni smrti.
Po gabljenju nad vsem, kar se obira in ne bo nikoli obrano.
Včasih me režeš kot besedo, ki
ne more izkrvaveti,
ne more izteči,
ne more izrekati.
Lahko le molči … o vsem.
Reka brez obrežij.
Zareži!
Telesnost besed in njihove (ne)zmožnosti ... čestitke,
lp, Ana
Oooo, najlepša hvala. Ja, malo sem se poigrala tudi z zvenom. :)
Čestitke
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: Katarina J.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!