V mestni knjižnici
sem kopičila naslove,
(da, prebrala oba Freuda)
jih zlagala v oranžni Lip-a-Mil,
prioretizirala teorije,
merila čas-na-stran, urila hitrober,
a je ostajalo vedno več besed;
preveč za eno življenje,
preveč za letalo iz Londona,
preveč za hipotetična poletja.
Nekoč sem našla kip,
potrkala, vstopila.
Težka so bremena stoletnih bukev,
nove in nove mi odlagajo
iz reciklirane smrekove celuloze.
Poslano:
20. 09. 2020 ob 08:46
Spremenjeno:
20. 09. 2020 ob 10:46
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Poslano:
20. 09. 2020 ob 08:47
Spremenjeno:
20. 09. 2020 ob 10:47
Poslano:
21. 09. 2020 ob 10:57
Spremenjeno:
21. 09. 2020 ob 12:57
Tudi ko pade, drevo živi, upepeljen me greje s čisto esenco.
čestitke.
Poslano:
21. 09. 2020 ob 11:00
Spremenjeno:
21. 09. 2020 ob 13:00
Hvala, Svit. Zima prihaja, dobro bo imeti gretje!
Mirjam
Poslano:
27. 09. 2020 ob 09:08
Spremenjeno:
27. 09. 2020 ob 11:08
Globina tvojih izrekov
dviguje miselnost iz sna
opominjaš nas na leta
ko so bila učenja sveta.
Čestitke tvoji ostroumnosti - Tomi
Poslano:
27. 09. 2020 ob 10:09
Spremenjeno:
27. 09. 2020 ob 18:57
Tomi, sopoet, za tvoje lepe
misli hvala; modrost, besede,
“knjige” so še zmeraj svete,
drugačne so le hrambe vede.
Lepo nedeljo ti želim,
Mirjam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!