
V mestni knjižnici
sem kopičila naslove,
(da, prebrala oba Freuda)
jih zlagala v oranžni Lip-a-Mil,
prioretizirala teorije,
merila čas-na-stran, urila hitrober,
a je ostajalo vedno več besed;
preveč za eno življenje,
preveč za letalo iz Londona,
preveč za hipotetična poletja.
Nekoč sem našla kip,
potrkala, vstopila.
Težka so bremena stoletnih bukev,
nove in nove mi odlagajo
iz reciklirane smrekove celuloze.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Tudi ko pade, drevo živi, upepeljen me greje s čisto esenco.
čestitke.
Hvala, Svit. Zima prihaja, dobro bo imeti gretje!
Mirjam
Globina tvojih izrekov
dviguje miselnost iz sna
opominjaš nas na leta
ko so bila učenja sveta.
Čestitke tvoji ostroumnosti - Tomi
Tomi, sopoet, za tvoje lepe
misli hvala; modrost, besede,
“knjige” so še zmeraj svete,
drugačne so le hrambe vede.
Lepo nedeljo ti želim,
Mirjam
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!