Pogrešam gimnazije širne hodnike,
pogrešam učiteljev mojih vseh zbor,
pogrešam ravnatelja silne odlike,
sošolce, ki vedno bili so za vzor.
Pogrešam vadišče in žvižge piščali
in fantov okretnih ves znoj plemenit,
vsa leta. vse dneve, ko smo se iskali,
in vsemu imeli se za veselit.
Kaj vse se v letih teh štirih doživel :
enice, petice. dobrò in gorjé :
na izletih s šolo kaj dni sem preživel
nanje spomin bo kovalo srcé.
Kak so domači mi Prve hodniki
kak so domači učitelji vsi;
šolo spoznal bi še slep po obliki;
ah, kak spomin ta nanjo boli!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: orfej
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!