
Govore darovani koji rime rimuju
kako s lakoćom pesme pišu
vele
dotakne ih misao o nečem,
dohvate komadić papira,
parče brezove kore ili skut svoje košulje
(poetično je o tome tako patetično)
rečima se poigravaju
u srok ih slične pakuju lako
bez mnogo traganja i oklevanja
između dva dima cigarete
i pola uzgred uhvaćene misli
uhvate pesmu...
Pitam se koliko sam poeta
kad se na svakoj pesmi u mukama porađam dugo
pa plodovom vodom iz očiju okupam živorođenčad moju
i smejem se smejem rodna i srćna
i plačem nad njima plačem jalova
stroga i nežna
naslovim im dajem ko ime deci
u pra -meni pra-ime je njihovo
i svako je
"Pusti Snovi Puste Pesnikinje"
Pitam
da li sam uopšte pesnik (kao da je to uopšte važno)
kad sa ovoliko trudova rađam ono što darovani sroče
izmedju dva dima cigarete
i desetak minuta dokolice ...
Ko to napiše profesionalka, potem se jaz, kot amaterka nimam česa sramovati. Res je; vsaka pesem je kot otrok in vsak naslov je ime. In potem ga pošlješ v svet, ter lahko samo nemo gledaš ...
Lep dan in še veliko "rojstev". "filia"
Všeč mi je to primerjanje pisanja igrivih pesmi na dah in tistih, ki se rojevajo dolgo in čustveno, iz težjih leg ... čestitke,
lp, Ana
"naslovim im dajem ko ime deci"
Pozdrav!
JUR
Hvala, Jur,
Nena, se strinjaš?
Lp, Ana
Poglejta še
"i srćna" = i srećna ??
Všeč, všeč, všeč! (*_*)
Mogoče bo Jur prevedel v slovenščino?
Lep dan, Marija
Često sam se isto pitala. Ugodan dan, Neno!
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: nenamiljanovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!