urednica
Poslano:
08. 09. 2020 ob 14:11
Spremenjeno:
08. 09. 2020 ob 16:11
Všeč mi je podoba ljubezni kot zanesenega gorenja s smrtnimi pastmi vmes. Si pa ne znam predstavljati, kako lahko kresnice v ognju rojijo v luč? Luč znotraj ognja? Mislim, da bi se to miniaturo dalo preslikati še v kaj bolj izvirnega. Morda s čisto malo spremembo: IZ ognja ljubezni rojijo v smrtne pasti luči? Vem, da sedaj že spreminjam/dodajam pomene ter racionaliziram - ogenj potem kot nekaj naravnega, luč morda kot umetna privabljajoča svetloba.
Vse navedeno je samo razmislek in morda ideja k novi ideji. :)
Lep dan,
Helena
Poslano:
08. 09. 2020 ob 15:33
Spremenjeno:
08. 09. 2020 ob 17:33
Že nekaj let opažam, da je vsako leto manj kresnic in letos nisem videla niti ene.
To me je zelo prizadelo in zadnje tri pesmi so napisane prav zato, ker ljudje tako z lahkoto in brezvestno posegamo v naravo (v tem primeru z elektriko)
Haibun namreč zaključuje haiku:
v jutranjem mraku
pod ulično svetilko
telesca žuželk
in tudi v tej pesmi je mišljeno, da biološki ogenj (nagon), ki žene vsako živo bitje k ohranjanju vrste, najsi je še tako sladek, prav zaradi človeka vodi dostikrat v smrt in celo iztrebljanje.
Uhhh, nakladam ... oprosti, sem popravila
Lep dan, Marija
urednica
Poslano:
08. 09. 2020 ob 15:40
Spremenjeno:
08. 09. 2020 ob 17:40
O, potem pa sem imela "pravilen" prvi instinkt o ideji pesmi. Se mi zdi, da s tem popravkom idejo kar razjasni, ob tem pa doda izvirno naravovarstveno (ob vsej ostali, seveda) vsebino.
Naj bo tvoja razlaga kar tudi razlaga za črtice.
Čestitke,
H
Poslano:
08. 09. 2020 ob 16:06
Spremenjeno:
08. 09. 2020 ob 18:06
Hvala, Mala Senca ... to ime mi je všeč, tako indijansko (prvinsko) zveni.
Bodi lepo, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!