Všeč mi je podoba ljubezni kot zanesenega gorenja s smrtnimi pastmi vmes. Si pa ne znam predstavljati, kako lahko kresnice v ognju rojijo v luč? Luč znotraj ognja? Mislim, da bi se to miniaturo dalo preslikati še v kaj bolj izvirnega. Morda s čisto malo spremembo: IZ ognja ljubezni rojijo v smrtne pasti luči? Vem, da sedaj že spreminjam/dodajam pomene ter racionaliziram - ogenj potem kot nekaj naravnega, luč morda kot umetna privabljajoča svetloba.

Vse navedeno je samo razmislek in morda ideja k novi ideji. :)

Lep dan,

Helena

Že nekaj let opažam, da je vsako leto manj kresnic in letos nisem videla niti ene.

To me je zelo prizadelo in zadnje tri pesmi so napisane prav zato, ker ljudje  tako z lahkoto in brezvestno posegamo v naravo (v tem primeru z elektriko)

Haibun namreč zaključuje haiku:

v jutranjem mraku
pod ulično svetilko
telesca žuželk

in tudi v tej pesmi je mišljeno, da  biološki ogenj (nagon), ki žene vsako živo bitje k ohranjanju vrste, najsi je še tako sladek, prav zaradi človeka vodi dostikrat v smrt in celo iztrebljanje.

Uhhh, nakladam ... oprosti, sem popravila

Lep dan, Marija

O, potem pa sem imela "pravilen" prvi instinkt o ideji pesmi. Se mi zdi, da s tem popravkom idejo kar razjasni, ob tem pa doda izvirno naravovarstveno (ob vsej ostali, seveda) vsebino. 

Naj bo tvoja razlaga kar tudi razlaga za črtice.

Čestitke,

H

Hvala, Mala Senca ... to ime mi je všeč, tako indijansko (prvinsko) zveni.

Bodi lepo, Marija