* uh

Čestitke *

Tudi mene se je pesem dotaknila, morda (nekaj vejic ipd.):

Nekateri ljudje nosijo iskro,
iskro, ki bi jo Rad bi jo ukradel.

Ko govorijo,
skladajo glasbo,
ko pišejo,
nastajajo pravljice.

Nekateri ljudje nosijo iskro,
ostali nosijo saje.
Iskra (Ogenj) v njih je hitro dogorela ...
mrzlo oglje po kresu pomladi.

Ko odprejo usta,
izgine veselje,
ko pokažejo čustva,
trepalnice ledenijo.

A z ogljem lahko vsaj filtrirajo
strupe drugače mislečih
in rišejo v svilo,
čeravno umažejo barve.

Nekateri ljudje nosijo iskro,
strah ne nosi ničesar.

Lp, Ana

Hvala Ana in hvala Svit! :) ...

Ana, tebi predvsem hvala za komentar in popravke, tele vejice so pri meni res obupne! :/ ... kar pa se tiče pesmi, bi pa tokrat vseeno ohranil nekatere originalne dele besedila, ki si mi jih sicer popravila. Namreč nekako je mišljeno, da se beseda iskra večkrat ponovi (izrazito ponavljanje), zato bi rad videl, da ostane tako kot je. Upam, da se strinjaš in mi ne zameriš? Sem pa besedo ˝dogorela˝ spremenil v ˝izžarela˝ - bo mogoče bolj logično...

Hvala še enkrat in LP, Luka

Dobra rešitev: izžarela. Pesem sem zdaj še enkrat prebrala, ponavljajoče iskre ne motijo toliko (izrazito ponavljanje bi bilo lahko tudi s sobesedjem) in njen konec je super, čestitke,

lp, Ana

Najlepša hvala Ana! :)