
po Montmartru ležijo strgane slike
z odtisi stopal
z ene od njih
gleda moje slepo oko
ker si vanj zabodel čopič
ko sem odšla iz tvojega kubizma
zmeraj sem bila bolj renesančna
včeraj sem kupila največje platno
in legla naj
ravno prav mi je
le vogali še žulijo
moje dojke nikoli niso bile le trikotniki
in ti nisi videl
da je nad kraki streha
vsake prsi si želijo dom
kjer se lahko pobesijo
in so še zmeraj umetnina
Z občudovanjem se vračam k branju tvojih izjemno bogatih pesmi, draga Irena. Ravna črta je presežek. Čestitke
in prisrčen pozdrav<3
Res. Še ena oda Veneram v zadnji kitici. Popolna misel. Poklon. In hvala.
Hvala, Maša.
Afrodita je postala Venera, Venera pa sufražetka :D Iz sufražetke je zraslo nekaj novega, a obdržalo koren :D
from Proto-Italic *wenos- ('desire'), ultimately from Proto-Indo-European (PIE) *wenh₁-os ('desire'; compare with Messapic Venas, Old Indic vánas 'desire').
Pesem o želji po vsedobni sprejetosti, o pravi ljubezni - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!