Pozdravljena, levcek, pesem se me je dotaknila, morda dve drobnariji:

tuj obraz nosiš

ne sprejmeš me

jaz pa čutim jutro v kosteh

in vem da še nisi sežgala svetlobe

le velikokrat moraš pogledati v roke

luske v grlu poplakniti

in stisniti pozabljeno vsebino

tuj obraz nosiš

jaz pa bi ga rada odkrila 

polepila okrušeno vazo dejanj polepila   (vrstni red besed)

in na temno ozadje narisala smeh

mehka kolena ti klecnejo čez prag

na ognjišču zapresketa svetli ogenj

in v premiku ustnic

je sporočilo odpuščanja

brazde na licih slano prekipevajo

in ko v svoje roke vzameva sanje

odžejava lakoto telesa    (imaš že v naslovu)

Premisli, in če želiš, popravi,

lp, Ana

popravljeno in hvala

lp, M

Pesem kot (notranji) dialog, ki obravnava bližino na občutljiv in zanimiv način, čestitke,

lp, Ana