OGLAS ZA VRTLARE
Jedosmo do u noć kasno bese prave:
oči moje on,
gušu njegovu ja,
mandragore puni, plodni grozno,
i od tada
kusamo žudno sinove i kćeri on i ja,
ali znaj, samo znaj:
primamo vrtlare uvek na zasad đavolji
pod senkom Adamove glave.
Iz rukopisa
Kot Kronos, ki žre svoje otroke, le da sta v pesmi dva, in mandragora, ta čudežna rastlina, potrebuje nenavadne vrtnarje ... posebna in zelo interpretativno odprta pesem, čestitke,
lp, Ana
Hvala od srca, Ana. Lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
- 30. 07. 2020 ob 22:21
- Prebrano 437 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 29.5
- Število ocen: 1