Deset kilometrov visoko
bi zrasla gora,
če ne bi vmes poseglo naključje;
deset kilometrov daleč
zdržiš pozornost,
ni enostavno — posegati v naključja,
boli, če poči prostor;
ko poči čas, ne,
čas je onstran receptorja bolečine.
Kar se ne zlomi s silo,
gre z navorom, z desetkilometrsko
ročico.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Všeč so mi pesmi, ki raziskujejo razpoke na samosvoj način ... tole pa še posebej:
boli, če poči prostor;
ko poči čas, ne,
čas je onstran receptorja bolečine.
Čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!