Spustil se bom
z vzpetine
Dolgo sem naslonjen
na deblo osamelca
dihal z vetrom
ki ga je neslo prek obzorja
Ob vznožju bom moral
stopiti vštric
vsem besedam
ki sem jih tako dolgo
zlorabljal za izgovore
Z velikimi koraki prilomastim
v tole majhno sedanjost
in vendarle
nebogljeno izdavim
da se opravičujem
ampak pokopan sem bil
že pred meseci
ko se oglasiš, se tvoje besede slišijo kot petje zvonov..sliši jih vsak. Tisti, ki tvoje besede razume, a tudi tisti, ki nima pojma o čem govoriš.
zdenko
Zdenko, hvala ti za tale krasen komentar.
Lp, Henrik
Zelo močan zaključek. Pribit. Nobene interpretacije ne potrebujemo, nam pa pesem ponuja veliko prostora za vpogled v lastne nezapolnjene votline ...
Lidija, hvala res...
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Henrik Korpnik
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!