Njegovo življenje ni nič več njegovo.
Nekoč je živel.
Nekoč je cvetel.
Vsaj mislil tako je, vsaj to, zagotovo.

Naivnež?

Barvo so kradli mu tam ob ruleti.
Nekaj ob pokru.
Nekaj ob popru.
Trosenem v pisan živôt na paleti.

Podjetnež?

Nič ni uspel zasadit' v svoj vrt. Ničlo.
Svojega imel ni.
Svojega imel bi.
Pač ni bil lep, ni se znašel. Zgolj pičlo.

Povprečnež?

Tam je stal en on in srebal kafete.
Preveč na sladko.
Preveč na grenko.
Stran od tam so stale ene onete.

Tečnobnež?

Na pomoč vpil je z očmi in vso kožo.
Prav brez zobovja.
Prav brez drobovja.
Na pomoč slišan kar v VIP ložo.

Srečnež?

Slišale one so vpitje in dretje.
So poslušale.
So uslišále.
Odstrle Zagrinjek. Vabilo v zavetje.

Naprednež?

Je zasejal vse na novo, v gredico.
Prav na lepo.
Prav natančnó.
Žel in požel. In zrahljal še zemljíco.

Nov pridnež?

Za vsak slučaj, za drugo leto. Sejalec.

Maša GL