bleda je vznemirjenost
ki golta v svoje pore
po volhkem diši ta večer
nekaj v somračni sapi te priganja
globlje v tvoj korak
začutiš kako se premaknejo morja
potem se premakne še nekaj v tebi
ustaviš se v njeni eterični silhueti
slutiš kako pleza vate
in te dobi in te ima
si njen
pripravljena deliti svojo ednino
te spere s solzami človeka
sol je sedativ razbolele globočine
in čutiš kako si močnejši
pripravljena deliti svojo ednino
vate zasadi semena človekovih zgodb
ki so ji bile pripovedovane
in nad katerimi bdi
čutiš kako si bogatejši
kako si ves
pod razpadlo masko dneva
ustaviš se v njeni eterični silhueti
in veš da je v želji
da jo razorožiš skrivnostnega
razorožila ona tebe
vidiš da se bo kmalu prelila v sonce
zlitina melanholije in diamanta
še ti postaneš skrivnost
Nočna kontemplacija, ki razširja obzorja in v notranjosi tvorke in bralcev plimuje v smer zavedanja vseprisotnosti vzporednih zgodb ...
Čestitke,
Lp, lidija
Iskrena hvala!
Mislim, da vsak umetnik sanja o komentarjih, kot jih dajate vi.
Zelo vesela za to podčrtanko...
Lep pozdrav :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Lara Božak
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!