navukle se magle
na miris uzorane zemlje
polijegale lukavo
varljivom nježnošću dodira brane zaposjednuto
i tišinom od nepoželjnih
ne volim vas
vi sjeni ste nevidljive pohote
bez melema povijate rane
mutite opasna raskrižja
i jutrom nezemaljski
kao beskraj nestajete
vlažnu zemlju ostavljate suncu
da ju samilosno grije
i grli
i smješka se
kad ova naivno zablista
a opet
usporavate vrijeme
nemušto prizivate sjećanje
vraćate tugu njezinu izvoru
vi ključarice tajni
Nikita, hvala na čitanju u komentaru!
Pogovor z meglami z osebno noto, čestitke,
lp, Ana
Ana Porenta, zahvaljujem na podčrtanki.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: saraivor
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!