4.54 p.m. in čutim to.
trezen osamel zbrcan naokrog in
čutim to.
jutro nas zmeraj pričaka celo
ko je noč preveč težka za
zapustiti, tisti sončni vzhod pasji sin.
4.54 p.m. in čutim to.
čutim temo da ima svoj vonj
cipa zmeraj pobegne da
se na štiri oči dobi s svojo kurbo Soncem.
4.54 p.m. in čutim to
poimenujem dneve glede na to
kakšen okus ima kava.
4.54 in izgubljam pamet, ne
iščem zares.
nekega dne ne bo prišlo kot zdaj
kot časovna štampiljka
novi valovi urgence bodo metali ta
skeleton naokoli in
kurbež Sonce ne bo kradel več moje teme.
4.54 p.m. in čutim to
koledar je brez zaznamkov ker
ne vem
preprosto ne morem vedeti
če se bo 4.54 še zgodil. stvari imajo
način da zrdsijo proč ko so načrtovane
ali ko so ljubljene in
naenkrat
ure ne tečejo kot
ti tečeš od njih –
sfilrtane v nepričakovanem dolgčasu
nekaj srečnih sekund
nezjokanih.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!