Vse sanje so legle k počitku.
Usoda počiva na dlani.
Tišina se prosto sprehaja,
stojijo nam zvezde ob strani.
Nebo je porasla meglica.
Veter razlamlja besede.
V očeh se zrcali preteklost,
prihodnost ji vrača poglede.
Mi stopamo z lahnim korakom
med vsem, kar sprehaja se z nami.
Le v srcu rojeva se slutnja,
da zmeraj ostajamo sami.
Dobro izpeljana pesem o (notranji) samoti, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: haven
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!