Podiže pogled ka mojim očima
kao da mi rumenom krvlju
vrh olovke oštri
Napolju miriše bosiok
Miris mu raznosi blagost vjetra
Pokušavam prikriti sirovu opravdanost
da joj mlazeve tamnopute raskoši
umjesto bojama prelijem šapatom
Crtam portret, ubrizgavam poglede
Zadržavam olovku na pozicijama
s kojih se više ne vidi svijet
što nas je ostavio posve same
U kasno jutro savijam svoju sjenu
nad tajnom njene duše
Iznenada tamnoputa diže pogled
i šuti smiješeći se u snu
Možda pokreće kist što oblikovao je
sinošnje oči, bradu, obraze, volumen
dušu kamenog zdanja u kojem
miriše bosiljak i geranij
a u starim zdencima miruje
voda uspomenâ
Promatram portret, bonacu
na koži tamnopute. Neki dah
što mekano ulazi kroz prozor
ne mogu definirati
Možda zato što se u meni nastanjuje
tiho počiteljsko jutro
Nisam nikada doživeo počiteljsko jutro, ali verujem da je posebno.
Grad koji, čini mi se, lagano nestaje.
Ali ostaće kamen da priča, i tvoja pesma. I Safet Zec gore u brdu da čuva vatru iznad Počitelja.
Pozdravljam te Mirko.
Dragi Mokailo, hvala ti na javljanju. Da, posebnost počiteljske atmosfere jednostavno plijeni. Život je u toj utvrdi davno umro. Žive su samo uspomene .
Pozdrav iz SA.
… in prav živi spomini, ki jih bralcu na tako čuteč način in slikovito približaš, so vtkani tudi v to tvojo pesem, spoštovani pesnik mirkopopovic;)))
Lep vikend ti želim,
koni
Hvala lijepa, koni, na komentaru i pažnji.
Lijep pozdrav, Mirko:)
Hvala na komentaru, Dragana.
Pozdravljam te.
(Mirko)
urednica
Poslano:
08. 06. 2020 ob 16:19
Spremenjeno:
08. 06. 2020 ob 16:19
Večkrat sem že bila v Počitelju (ko je Admiral Mahić prirejal Neretvanske vedrine), prespali smo v likovni koloniji.
Kraj s posebno atmosfero in v katerem se zdi, da so tudi duhovi, rastline, zvoki ... telesni in resnični - kot v tej pesmi, čestitke,
Ana
Ana, znači mi komentar, mišljenje i podcrtavanje.
Hvala lijepa!
lpm
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: mirkopopovic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!