Rubinasta poroka
Belo rdeči so oblaki,
svatje čudni pojejo,
udarjajo v tla koraki
kot da v maršu plešejo.
Stara ženin in nevesta
žimnico prekrivata,
onadva prav dobro vesta,
kaj pod plahto skivata.
Nikdar nista se ljubila,
zakon je korist le bil,
se bo sreča zdaj skalila,
kdo bo trajno vez razbil?
Štirideset let sta varno
v črno skrinjo spravljala,
a že prej sta ilegalno
se po skedjih valjala.
Čudno zdaj zveni zdravljica,
vino kot rubin žari,
on pa njej, poglej ženica -
nikdar ni bilo krvi !
Kaj ropočeš, mu zavpije,
dala kri sem prav za vse!
Vina čistega nalije,
da - nedložnost kupi se!
Belo rdeči so oblaki,
svatje madež lepijo,
skrijejo se za mejaki,
ki za narod rastejo.
Živela velika maša,
ki ob prazniku zveni,
kdo in koga zdaj odnaša,
ko se puntarska glasi ?
Ja, fino, super, Poetesa Irena, kako ti lepo žubori ta pesmica. Všeč mi je! :-)
Prijeten, pomladni dan ti želim,
Sašo
Hvala, Sašo
žubori ... kot kakšen potok, ki lahko postane hudournik
lp in lep dan
pi
Super simbolni preskok iz osebne zgodbe v družbenokritično poanto.
Eno kitico bi zmehčala, da se ne lovimo pri metriki
Kaj ropočeš, mu zavpije,
kri sem dala za vse, za-u-se
čist'ga mu do roba ?vlije -
da nedložnost kupi se!
Kaj ropočeš, mu zavpije,
dala kri sem prav za vse!
Vina čistega nalije,
da - nedložnost kupi se!
Hvala, Lidija, sem popilila :) kremplje :)
Lp
pi
Bravo, Irena!
Čestitke k črticam.
Lp,Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 27. 05. 2020 ob 10:43
- Prebrano 672 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 124.11
- Število ocen: 10