Postala boš mati.

Pa ne tako, kot naj bi bilo.

Bila si na križu,

žeblje zabijali so vate

z vso močjo.

Mnoge so odšle,

ti si preživela.

Ne veš,

je to sreča ali nesreča.

Kdo ve, kaj še bo...

Ne boš jih več klela,

nimaš moči za to.

Samo trudiš  se,   

da bi preživela,                  

čeprav ti ni lahko.
 

Včasih te skrbi,                    

v kaj ga boš povila,               

če mleko steklo bo... 

Zvečer mu tiho poješ,                 

in  strmiš v zvezdnato nebo.

Kdo ve, kaj še bo...          

nada pecavar