KAŽEM TI
naša su sjećanja
bljeskovi razbijenog ogledala
jer za pamćenje nije bilo vremena
morali smo se klati
oni koji krune zlatna zrna kukuruza
ne sjećaju se
mirisa vilin-kose njegove
ne sjeća se sjajna kruna
kopača u crnoj rupi
nit svilenih buba grimiz u gospoje
kažem ti
nas nikada nije bilo
mi smo oni kojih nema
urednica
Poslano:
30. 05. 2020 ob 22:19
Spremenjeno:
30. 05. 2020 ob 22:19
Podoba razbitega ogledala, koruznih polj, ki so ustvarjena samo za zrnje - prispodoba celostnosti, ki je zgolj (odvečna) individualnost ter (družbeno sprejemljive) uporabnosti, ki to celostnost poniža v eno samo funkcijo ... čestitke,
Ana
Ana Porenta, divno iščitana pjesma! Hvala!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: saraivor
- 24. 05. 2020 ob 12:55
- Prebrano 446 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 126.93
- Število ocen: 5