Neurje prinaša metež
in odnaša vse kar je trhlo
Lahko bi bila tišina
in mir
a ni
Tišina je v nas
le takrat ko vemo
da smo svobodni
Napaka je verjeti v svobodo
a ne zaupati svobodi misli
Ena soba je tisoč možnosti
ki jih ne vidiš ko si slep
ko ne verjameš
v lastno pomembnost
Črna ptica je zunaj
in ni okužena
okužen je le pogled na črno ptico
Ljubosumje in nevednost
bolečina ki vabi neurje
in ga sune v tolmun
V tolmunu tišino cefrajo
ostre besede
bolestni nameni
črna luknja v pogledu
Kaos je
Neurje v sobi
v kateri je svoboda izzvenela
Dihamo strah in jezo
ne upamo se objeti
zaskrbljeni le za lastno rit
Črna ptica je svobodna
in ji ni mar za nas
živali so svobodne
Ni karantene
pomlad prihaja
rastline brstijo
Nihče jih ne reže in duši
Narava diha
Le človek je omejen
v lastnem zaporu
in čaka svobodo misli

Ljubica Ribić