Ubožni poet

Bil je tožen čas virozen,

ko sem se odpravil v mesto,

da bi si sposodil knjigo

Heinrich Heine: Romanzero.

A vse knjižnice bile so

že zaprte. Neverjetno!

Že je tu koronavirus ...

Pa bukvarna? Ta na srečo

še deluje, noter vstopim,

če imajo to zadevo ...

Da, 6 evrov. Dobro, plačam.

Mrak je bil že, ko v svoj geto

peš, ubog poet, sem vrnil

v stanovanje se podstrešno,

v blok, ki ždi na robu mesta.

Tu živim življenje revno

z lonci, ki v njih dež mi lije

s stropa trhlega, z marelo

vso že preperelo, ki nad

glavo jo imam razpeto,

da mi ne kaplja, ko pišem

na modrocu svojo temno,

depersivno poezijo,

a vse bolj opažam, vedno

manj imam navdiha, piha

mi skoz dimnik stari, sneg bo,

jaz pa brez polen in dračja,

letos res bo hudo leto,

zdaj pa še ta pandemija,

kaj bom v peč dal, pest sonetov?

zadnje dinarje pokadil

sem za tole bukvo, teslo,

ah, da bi me vrag pocitral,

toda zebe me, na delo!

založnik moj hud bo zopet,

če ne bo vse prevedeno,

poslovenjeno do roka,

kje je knjiga, kar na slepo

jo odprem, joj, nič ne vidim,

noč na mesto lega, svečo,

kam sem svečo dal, frdamte!

eh, sinoči padla, hecno,

mi je v školjko, ko sem lulal,

brez elektrike nesrečno

se ponoči zaletavam,

v stene kakor slepec, res bo

čas, da preselim se, mesec

ali dva pa grem - na cesto!

mesec? hej, ta mi bo svetil,

polna luna bo potrebno

dala mi nocoj svečavo,

gremo, stihoklep, na delo!

k oknu rit primakni svojo,

naj ti s pegazovo zvezdo

sestra luna zdaj pomaga,

da prevedel boš uspešno

tole knjigo poezije,

morda prav pod takšno bledo

je lučjo nekoč napisal

Heine ta svoj Romanzero.

 

 

 

 

Matej Krevs

Matej Krevs

Poslano:
20. 05. 2020 ob 13:18

Prikaži izvorno sliko

Zastavica

triglav

Poslano:
20. 05. 2020 ob 14:50

* Dobr tole ...


Dobr si naložu dnarce

V Heineja in Romanzero;

ti poet ubog, virozen.

Izpod peresa ti kljub mrazu

in pa sveče v sekretu

in kakor reče se - v kupletu,

uspelo spesniti je branje

ki nam daje vsem na znanje,

tudi lakoti ni več za jelo

če stihoklep se sprav na delo.


Lep dan, Marija



Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
21. 05. 2020 ob 09:55
Spremenjeno:
21. 05. 2020 ob 09:56


hvala, Marija, za tole rimanko:) 


dejansko je stala knjiga 10 eu, ki sem jo kupil 13. marca, ko so se, na moje presenečenje, vse knjižnice zaprle. Zgornja slika pa je (tako piše na Wikipediji) najbolj priljubljena slika v Nemčiji, njen naslov je prav tako Ubožni poet, oz. Der arme Poet v originalu,

lp

Zastavica

koni

Poslano:
21. 05. 2020 ob 11:37

rimanka, ki nam je pisana na kožo; všeč mi je, ker slika trenutke soočanja s seboj; hvala za popestritev dneva tudi s priloženo sliko, ki prebrano podkrepi:)

lp

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
26. 05. 2020 ob 11:42
Spremenjeno:
07. 07. 2020 ob 19:42

Fino, Matej, tekoče, domiselno, asociativno, potem pa še kontemplativno aktualna in tudi pesniško svetobolje vsebujoča pesem! LP, L

Zastavica

Matej Krevs

Poslano:
28. 05. 2020 ob 13:34

hvala, Lidija, to romanco sem poslal na 

Literarni natečaj za najboljšo pesem v ustvarjalni izolaciji in sem jo moral skrajšati iz prvotnih 100 verzov na 60, zdaj bom poslal še prvo različico te pesmi,

lp M

Zastavica

Ana Porenta

urednica

Poslano:
16. 07. 2020 ob 07:59
Spremenjeno:
16. 07. 2020 ob 07:59

Čestitke k izboru za pesem pomladi 2020 v formi  z utemeljitvijo uredništva:


Pesem Ubožni poet je napisana v tekoči formi, domiselno, asociativno in zdi se, brez velikih naporov. Pesem je aktualna v smislu umestitve osebne zgodbe v okvir, ki družbo in posameznika v njej omejuje z vpadom korona virusa. Kljub nič kaj veseli tematiki, ki prikaže pesnikovo revščino in neovrgljivo svetobolje, je izredno živahna in hkrati lahkotna, besede se nalagajo v pogumnem, svetlem ritmu, na katerem zgodba plava od začetka do konca. Pesem povezuje situaciji dveh časov in ustvarjalcev: Heineja in njegov Romanzero ter zdajšnjega prevajalca v slovenščino. Situacije, ki se odvijajo v pesmi, nam dajejo slutiti, da položaj ustvarjalca skozi zgodovino in napredek ni prav nič spremenjen in se ves čas giblje na meji revščine. Prepletanje prvoosebne pripovedi neznanega prevajalca Romazera z znanim avtorjem te zbirke, je domiselno, nevsiljivo prepletena in pesmi dodaja pripovedno moč povezovanja dveh zgodb iz časovno različnih sfer. Zgodovina se torej res ponavlja, čeprav je njeno ponavljanje že tragikomično. (Lidija B)

Zastavica

triglav

Poslano:
19. 07. 2020 ob 08:13

Spoštovani poet, Matej, 

čestitke za pomladni izbor te prelepe in zanimive pesmi.

Z veseljem sem jo ponovno prebrala in uživala kot prvič. Odlično delo.


Lep dan, Marija



Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Matej Krevs
Napisal/a: Matej Krevs

Pesmi

  • 20. 05. 2020 ob 13:11
  • Prebrano 1706 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 135.4
  • Število ocen: 7

Zastavica