Blowing in the wind
veje poženem
ozelenim
v košatenje sede veter
spočije si utrujena ramena
zgrbljen pod težkimi besedami
zapre oči sanja ljudi
molčeče kot drevesa
za vsako besedo
ki jo pomislijo
požene iz njih barvni list
zbudi se in strese
črni gozdovi izginejo
zdrsne po belem deblu
utrujeno se odvleče naprej
v žepe mu natrosim srčastih listov
da utripajo zeleno
ker mora naprej
naprej
v otožna zavijanja okrog hišnih vogalov
in skozi prepišne stene
po nove jezdece
včasih občutim njegove drobne tresljaje
takrat pobira otroški smeh
in zaobide ustnice v polju
Čudovito, sem za trenutek sam odplaval z vetrom. Čestitke!
Lp Bor
* in zaobide ustnice v polju, ah Irena, Navdih ma tebe rad.
Čestitke *
ko me zeleniš s pišem besed
valovim kot poganjki trav
na poljih po dežju
Irena, všeč, zeloooo, zato, "v žepe mu natrosi srčastih listov, da utripajo zeleno … ker mora naprej, naprej …" med bralce, ki te radi beremo;)))
lp, koni
Zelo lepo, Irena. (Jaz bi ji dala naslov veter. Ker ni zgubljena)
Mirjam
Od srca hvala vsem - za branje in komentarje. Objemam vas <3
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 30. 04. 2020 ob 10:39
- Prebrano 511 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 138.48
- Število ocen: 12