Privid

Albatros srebrnih kril 

me v neznano nosi, roma 

nad otokom, kjer edina pot

ki vodi do votline, vase zgine.

Albatrosa zaslepi odbita luč

od vode, krikne, zarezgeče,

težko breme utvare s sebe strese,

da skapljam, kot zlati dež,

se stlačim v eno z morjem.

Če se iz sanj zbudim,

razbita sem lupina školjke,

nerazločljiva od obalne sipe.

 

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
23. 04. 2020 ob 22:20

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
23. 04. 2020 ob 22:21

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 23. 04. 2020 ob 22:20
  • Prebrano 363 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 36.2
  • Število ocen: 1

Zastavica