PANORAMA ŠMARNE GORE

Dekle iz Ljubljane drago,

vitka v pasu, rdeča v lička,

vstalo danes je že rano,

da povzpne se na dva hribčka.

K Šamrni gori namenilo

se je peš in na Grmado,

pri Mariji izmolilo

bi srce si fanta rado.

Fantič pa se z drugo stiskal

na kozolcu je sinoči

med dva njena hribčka vtiskal

svoj obraz je v strasti vroči.

In ko zvezde so zbledele,

ko razšla sta se ob zori,

prsi njene so se zdele

mu podobne Šmarni gori. 

 na violini

je igral kapriče

pa mu poči

prva struna,

o fortuna

glej že gode

na tri strune

iz kaprice

ni je

melodije

ki je ne bi znal igrati

lepše kot

in ni  v sozvočjih

polne 

na edini 

struni skozinskoz.

Matej Krevs