Kaj pa brezvolja

Širi se bliskoviteje kot se je povodenj

zdaj ko se je nestvor umaknil

Vsi so kričali in svarili

pred kremplji podivjanega toka

Kaj pa melanholija

Nihče ni omenjal otožnosti

ugaslih pogledov in brezciljnosti v rokah

nihče ni predvidel notranje ubitosti preživelih

Oživeti mora vsak sam

za to ni rešilnih jopičev ne dihalnih pomagal

Kaj pa upanje

Češ letos sploh ne bo potovanj

katastrofa rečemo

ne da bi se zavedali ločenosti med

zlomljeno željo in zlomljeno potrebo

Niso potovanja nekam daleč tisto kar vrača

ampak potovanje vase oživlja upanje

Kaj pa nasmeh

ki je izginil z lic kot bi ga ujma sprala

ali ni prav to bilka

ki bi morala prva vzkliti

in je edino kar lahko iz prsi prežene temo

Kaj pa strah

ta ogromna težka pošast

razlita kot mulj po vsej zavesti

Smeh

kot upanje

potem vera

Na koncu volja in vdih

Globok vdih

Milan Novak