NEKDO
Biti voda
se preriti
skozi vse izbrisane
špranje
biti kamen
obstati
in (o)stati
po neurju
nepoškodovan
vzravnan
biti zrak
se nenehno dvigovati
in spet spuščati
skozi legla
otroškega smeha
biti
nekdo
drobno zrklo
v puščavi
opazovati
držati v rokah
čas
ga jezditi
poljubljati
na zdrobljena kolena.
V zrnu peska videti cel svet ... in sredi tega peska ostati nekdo, ki je hkrati del vsega, hkrati pa tudi ločen po času. Predvsem se mi zdi izvirna podoba časa z zdrobljenimi koleni.
Čestitke,
H
Hvala draga Helena, čudovito si napisala! Lepe praznike, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
- 09. 04. 2020 ob 11:57
- Prebrano 535 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 215.01
- Število ocen: 9