K potoku miloglasno žuborenje
zvabilo te je nek pomladni dan,
da vstala, vila, si kakor iz sanj
in šla na breg po večno pozabljenje.
Ofelija, da si končaš življenje
zabredla si v ta potok mi teman;
zdaj klical bi iz njega te zaman,
s teboj končani so vsi upi, želje;
le ena skrb me muči še goreča,
da duša tvoja reši se podzemlja,
saj onstran groba mnogo bo trpljenja,
za tiste, ki v ljubezni neizprosni
odšli so rajši v smrt, kot ti, ponosni,
ker jim brez nje je to življenje ječa.
''... za tiste, ki v ljubezni neizprosni
odšli so rajši v smrt, kot ti, ponosni,
ker jim brez nje je to življenje ječa.''
Dopadaju mi se ove tvoje misli, Matej.
Lp, Katica
Poslano:
02. 04. 2020 ob 17:55
Spremenjeno:
02. 04. 2020 ob 17:57
hvala, upravo sam čitao tvoj sonet o moru i sviđao se mi
i neznam ako poznaješ ovaj sonet od Prešerna:
Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi,
skrb vsak dan mu pomlájena nevesta,
trpljenje in obup mu hlapca zvesta,
in kes čuvaj, ki se níkdar ne utrudi.
Poslano:
02. 04. 2020 ob 18:26
Spremenjeno:
02. 04. 2020 ob 19:19
Hvala i tebi da me čitaš. Ah, majstor soneta Prešern ☺, smatran najvećim slovenskim pjesnikom. Ali moram priznati da ga nešto slabije poznajem, nažalost, pa mi je drago što si njegove lijepe stihove ovom prilikom naznačio.
Pozz. Katica
poslednje dve rječi iz mog soneta su živlejnje ječa, evo moj prijevod:
Život zatvor, vrijeme u njoj dželat strog,
briga svaki dan pomlađena nevjesta
patnja i očaj njegove sluge vjerne,
i žaljenje što se nikad ne umori.
U tvojem sonetu prepoznajem Prešerna ("100 djela književnosti jugoslavenskih naroda", Sonet 5, prijevod Branimir Žganjer):
Naš život zatvor je, a krvnik ljući
je vrijeme, briga nevjesta je mlada,
bol, očajanje - pratioci jada,
a kajanje je čuvar sve to krući.
Ostani zdravo i dobro,
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!