Još nas pamte crveni krovovi,
siva pročelja zgrada,
dugačke sunčane ulice
i guste indigo magle grada.
Prosuli smo grimizne snove
poput peluda na obalama Save
čak i sada drhte ulovljeni
neraskidivim grafenskim nitima.
Buljooke ribe hvatale su siluete
nespokojno, staklastim očima
i govorile o drobljenju Mjeseca
od kojega bogovi stvaraju
milijune zvijezda padalica
i njegovu ponovnom rađanju
u sumrak idućeg dana.
A mi, mi smo se smiješili prvom
isušenom listu koji je pred nas pao
sa stabla bijele topole.
Naša lica zauvijek je slijepio
rosin staroga bora
dok nam se u kosama zaplelo
stotine srebrnih sedefica.
Katice, hvala za pjesmu!
lpb
BULJOOKE
po moje, da zato ker dva o-ja na sredi besede dejansko spominjata na dva izbuljena očesa, hvala, Katica
Katica lepo pozdravljena
Všeč mi je tvoja poezija in res je.
Spomin je povsod, spomin.
Lepi in zdravi dan ti želim,Irena
Spomini, povezani s podobo ulice in naravo, oživijo, ko se znova sprehodiš v kraje dvojine ... čestitke,
Ana
Najljepše ti zahvaljujem na komentaru i podčrtanki, draga Ana.
Ugodnu večer ti želim, Katica
Iskrene čestitke k podčrtanki, draga Katica. Hvala za lepo pesem … vem, da ti glede na dogodke tega časa veliko pomeni.
Vse dobro ti želim,
Breda
"Još nas pamte crveni krovovi,
siva pročelja zgrada,
dugačke sunčane ulice
i guste indigo magle grada."
Prelijepo,
čestitke,
Ivan
Ivane, hvala na čestitanju i čitanju moje poezije.
Lp,
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Katica Badovinac
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!