Vidim sinje jasno.

Vonj po sončni kremi, postanem pivu, potu, dolgočasje in mačka,
utopim v topli natrijevi raztopini.

Rumena krogla neusmiljeno žge.
Posuši abstrakcijo,
okus ostane..

Borovec mi ponudi zavetje,
hvaležen sem za senco in dišečo poletno sapo.

Popačeni urbani zvoki,
koraki morja in
kriki galebov
se mešajo v opojne morske koktajle.

Spet pijan.
Realnost vzvalovi.

Ribiška ladja na koncu obzorja ulovi utapljajoče sonce.

Noč mi povrne moč.

Yoda