
Preskakujem stopnice,
vsako drugo,
neučakana sem.
Za vsako ceno
želim doseči cilj,
ki sem si ga vtepla v glavo.
Stopnicam ni in ni konca,
vse bolj naporne so
jaz pa utrujena,
ne zmorem več.
Ustavim se,
se obrnem,
še vedno sem na začetku.
Razočarana sem,
želje so bile prevelike.
Tesnoba in spoznanje, ki jo nekoliko razrahlja, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: dusica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!