V času hitenja, ko vsem se mudi,
pozabljamo tisto, po čemer vsak hrepeni.
Veliko se žene jih za ugled in denar,
a sreče od nikoder, le stres je vladar.
V brezno nas pelje ta večni pohlep,
zapira nas v kletko in v trdni oklep.
Kako naj v tej gonji sploh čutimo srečo,
če na vsakem koraku vidimo nesrečo.
Ljudje moji dragi, odprimo oči,
začutimo tisto, kar res pomembno se zdi.
Ljubezen, narava in ja, tudi denar,
a ne pustimo, da je našemu srcu vladar.
Začutimo v sebi, kaj res si želimo,
delajmo dobro in naprej to delimo.
Sreča ni zunaj, sreča je v nas,
povejmo to misel si čim večkrat na glas.
* sliši se vsakdanje, a sreča je pač taka...
čestitke.*
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Eva Pirih
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!