Vsak dan jo nosim, je rekla. Zaprem vrata doma in si jo nadenem. Še doma jo včasih nosim, da bi se skrila sama pred seboj.

Tako so sedele za omizjem svojih obrazov. Mar zakriva svojo pravo podobo, morda ni iskrena, nekaj prikriva?

Na obešalniku v kotu sobe je obvisel njen posmeh lastni ranljivosti. Razgaljena je bila. Tam, po tleh, se je valjala zaščitna maska, navidezna krinka varnosti, vsa pusta.

Pa šele ponedeljek je bil.

karnevalski ples

groteskno pust je obraz

zlaganih čustev

*Teška industrija

nemesis