PRSTANI ČASA
Letim skozi prostor in čas.
Skozi neskončne zvezdne poti,
skozi neskončne galaksije.
Letim še naprej.
Ne ustavljam se
in ne gledam nazaj.
Letim skozi vesolje za vesoljem,
globlje in globlje.
Srkam svetlobo in temo,
zvezdni prah in maso planetov.
Črna luknja tu, črna luknja tam.
Zvezda pri zvezdi.
Planet za planetom.
In glej, končno prispem.
Mlečna cesta, moja najljubša potka.
In pod njo modro počivališče.
Zemlja.
Sedem nekam na rob
in opazujem njeno mirno vrtenje.
Gledam, kako niza za sabo
prstane časa:
dneve, tedne, mesece, leta.
Še vedno sedim
in Zemlja se še vedno vrti.
Tjaša Ivana, čestitke k vesoljskem popotovanju, ki je videti kot potovanje k sebi - všeč mi je ta nova tematika v tvoji pesmi,
lp, Ana
Hvala za lepe misli. Vsem.
Pesniški pozdrav,
Tjaša.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tjaša Ivana
- 14. 09. 2019 ob 14:48
- Prebrano 513 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 170.1
- Število ocen: 9