Venerin obrat
ko njeni boki več ne zibljejo želja
ko njene prsi ne cvetejo v rastlinjakih iz dlani
ko ni več tistih mimobežnih praskanj po očeh
dotikov ki zbudijo lakoto in krike ženskega trebuha
ko ni šepetov ki potonejo pod kožo
in se spustijo kakor psalm v svetišče
kjer se na žrtveniku sreča božje z božjim
odreže si lase in jih odvrže
s slanim prahom grenkaste praznine
prekrščena poraste iz morja
otrese školjke
raztrga kožo s sebe kot obleko
in ljubljena kot sonce zrak in zemlja
postane voda ki se pije iz vseh dihov
za utripe za bližino misli za preplet od tu - tja preko
O, kako znajo te tvoje, pomenljive, čutne pesmi zaposliti misli, Poetesa Irena.
Naj te omreži čar pomladne nedelje,
Sašo
… in misli za preplet so se zlile v še eno tvojo vrhunsko pesem, draga Irena;
čestitke in lp,
koni
Lp, Katica
Sašo, Koni, Katica, dragi moji, hvala vam za komentarje, veliko mi pomenijo.
Objemam vas
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 23. 02. 2020 ob 11:09
- Prebrano 463 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 234.4
- Število ocen: 12