Pax

Obrnila sem ključ v avtu,

trdno prijela za volan, 

nič več le opazovalka vožnje

z zadnjega sedeža.

Tiho je za za hrbtom.

Prazne steklenice,

ki niso moje,

ne žvenketajo.

Atomi jeze

ne trkajo eden ob drugega -

topijo se v  časovnico

nekje na začetku.

Zamera se krči vase,

ko se oklepa preteklosti.

 

Čudno tiho so,

vdani v usodo,

ko pripeljem pred

obokana vrata,

nad katerimi piše Pax.

Evelina

Komentiranje je zaprto!

Evelina
Napisal/a: Evelina

Pesmi

  • 23. 02. 2020 ob 10:59
  • Prebrano 339 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 46.8
  • Število ocen: 2

Zastavica